APDEJT.si

Mehiška vlada je razmišljala o dvigu carin na kitajske avtomobile do 50 %, kar je znatno povečanje od prejšnjih 15 % do 20 %. Ta ukrep naj bi zaščitil delovna mesta v Mehiki in je prišel pod pritiskom Združenih držav. Razširitev carin naj bi zajela tudi skoraj 1.500 drugih uvoženih proizvodov, vključno s kozmetiko, tekstilom in gospodinjskimi aparati.

Internetni detektivi so razkrili domnevno nezakonito shemo, v kateri naj bi ameriška podjetja in spletni portali za iskanje zaposlitve sistematično prikrivali lukrativna delovna mesta kvalificiranim ameriškim delavcem. Cilj naj bi bil ta delovna mesta preusmeriti neposredno k tujim delavcem preko vizumov H-1B in zelenih kart.

Po podatkih CNN, večina prebivalcev Washingtona, D.C., želi, da se Donald Trump ne vmešava v lokalne zadeve. Chris Christie pa je pohvalil Trumpa za odločno ukrepanje proti kriminalu v prestolnici.

Svetovne delnice so rasle, sledile so rasti na Wall Streetu, ki si je opomogel po prodaji zaradi slabih podatkov o zaposlenosti v ZDA. Dobiček Saudi Aramco v drugem četrtletju je padel za 20 % zaradi nižjih cen nafte, kljub povečanju proizvodnje, skladno z dogovorom OPEC+.

Strokovnjaki so opozorili, da bodo Trumpove tarife močno prizadele indijske izvoznike tekstila. Shashi Tharoor je dejal, da so trgovinske zahteve ZDA povsem nerazumne in da ne more tvegati preživetja milijonov ljudi. Kljub uspešni uvedbi tarif se Donald Trump sooča s pravnimi izzivi na zveznem sodišču, pri čemer obstajajo splošni pomisleki glede vpliva teh tarif. Tharoor je priznal, da bi lahko bila Trumpova grožnja s 25-odstotno tarifo in kaznijo tudi "pogajalska taktika", saj trgovinska pogajanja še potekajo. Indija za zdaj vztraja pri svojem stališču, medtem ko Trump uvaja 25-odstotno tarifo in grozi s kaznijo za trgovino z Rusijo. Modi si ne more privoščiti, da bi ignoriral svojo domačo bazo in zagotovil neomejen dostop ameriškim podjetjem.

ZDA in Evropska unija sta objavili nov okvir trgovinskega sporazuma, s katerim sta se izognili trgovinski vojni. Sporazum določa 15-odstotne carine na večino blaga, uvoženega iz EU. Kljub temu, da so bili dogovori sklenjeni, se pojavljajo pomisleki, kako bodo te carine vplivale na ameriške potrošnike.

Ameriška državljanka Christina Marie Chapman je prejela osem let in pol zapora ter denarno kazen za sodelovanje v shemi, vredni 17 milijonov dolarjev, ki je omogočila severnokorejskim IT delavcem, da so se s pomočjo ukradenih identitet zaposlili v več kot 300 ameriških podjetjih. Chapmanova je upravljala "kmetijo prenosnikov" iz svojega doma v Arizoni, s čimer je olajšala pretvarjanje severnokorejskih operativcev v ameriške državljane in rezidente. Ameriško finančno ministrstvo je poleg tega uvedlo sankcije proti trem visokim severnokorejskim uradnikom, domnevno vpletenim v te prevarantske IT sheme.